Preišči ta spletni dnevnik

sobota, 13. avgust 2011

Podobe moderne dobe.1

Fotografija iz dunajskega MUMOK-a (september 2010), iz njihove izjemne (stalne?) postavitve o moderni in modernizmu. Na žalost imam preveč fensi fotoaparat, da bi znal ravnat z njim, pa je fotka malček meglena. Se bo treba vrnit.




4 komentarji:

budameat pravi ...

Nikola Tesla. Nice! Za moje pojme prvi znanstvenik, ki je prekinil s preteklostjo in na nek način tudi s sedanjostjo in šel naprej. Med tem ko so Edison in Co. razmišljali o monetarnih vidikih takrat še sveže elektro-magnetne vede, je Tesla razmišljal o globalni komunikaciji in prenosu energije po zraku. Zastonj. Za vse. Génie puire.

Vprašanje za modrece: Če postavljaš fokus svojega ustvarjanja/delovanja v naslednje in ne v prej ali zdaj, a si modernist ali utopist ali nekje vmes? In kje pol pri temu stoji post-moderna z vso mrtvo-ideološko navlako?

Aljoša Harlamov pravi ...

Ja, tale fotka je zame že kar paradigmatična za moderno/modernizem - zastrašujoča lepota umetne strele v ospredju, zadaj pa umirjeni znanstvenik, ki nekaj bere ali pa zapisuje. Na nek način se zdi, kakor da je Tesla na fotki povsem ravnodušen do svojega eksperimenta, kot da vidi zgolj njegovo uporabnost, ne pa estetskost; po drugi strani pa že sama njegova pozicija znotraj "nevarnega območja" najbrž govori tudi o njegovem dejavnem užitku.

Kar se tiče prihodnosti: to je pa najbrž eno ključnih vprašanj razmejitve med modernizmom in postmodernizmom, ki zame še ni zadovoljivo rešeno. Po eni strani naj bi bila za modernistično literaturo paradigmatična "detektivka", za postmodernizem pa "znanstvena-fantastika". Pa je res tako preprosto? Kaj pa avantgarde in njihovi utopični projekti? Kaj pa Zamjatin in njegov Mi, Langov Metropolis? Umberto Eco in Ime rože?
Sam se v tem trenutku nagibam k temu, da prihodnost pač preprosto ne more biti rezervirana za eno ali drugo ali katerokoli tretje obdobje. Da pa, prvič, gre za to, da je prihodnost eno zelo pomembnih vprašanj za celotno moderno dobo (vse od ideje o progresivnem času, o humanističnem razvijanju (v) človeka), in drugič, da gre v različnih obdobjih za različen odnos do tega vprašanja. Vsaj za modernizem bi tvegal, da je v ospredju tema odnosa med posameznikom in družbo prihodnosti, v postmodernizmu pa bi morda lahko šlo bolj za rabo in izrabo samega žanra - tema pri tem najbrž ostaja precej ista modernistični ali pa parodija le-te (oziroma vsaj ironičen odnos do avantgarde izpričan v mnogih neoavantgardah).

budameat pravi ...

Zdi se mi zanimivo, de se post-moderna v bistvu nikoli ni napajala na takšen način iz utopije kot so se zgodovinske avantgarde(umetnostno zgodovinski pojem), temveč je raje parafrizirala, parodirala, parirala in parazitirala predhodnjik, medtem ko je utopična misel ostala v zakulisju in na plečih le redkih, pa še te radi označimo za radikale. Upad levice in vzpon fundamentalne desnice se mi na tem mestu vriva kot legitimna primerjava. Politika/Kapital in umetnost = Postmodernizem. Lepše ne gre.

Danes je pa obratno. Arabska pomlad, medmrežna demokracija in malo morje novomedijskih utopizmov v sferi umetnosti mi da mislit da je neko novo obdobje. I'm just sayin' :)

budameat pravi ...

"Ker pa sodobnost razumemo tudi kot mednarodnost, bomo na Metelkovi predstavili še mednarodno zbirko Arteast 2000+, ki jo sestavljajo dela povojnih avantgard, katerih začetek sega v 60. leta minulega stoletja, ko se pravzaprav začne oblikovati koncept sodobnosti. Ta ni zavezan izključno formalni logiki medija, kot je sicer v veliki meri značilno za modernistično umetnost, ampak je umetnost obrnjena bolj v zunanjo realnost, družbo in tudi ni nujno, da je objektne narave, ampak je v veliki meri nematerialna, večkrat zabeležena skozi fotografijo, video in dokumentarno gradivo. Sodobnost vključuje vse medije, od klasičnih do popolnoma novih oblik izražanj," pravi Badovinčeva.

Nekaj za premleti, a ne, kaj misliš, sotuhtajoč intelekt?