(Samo)hvala

V novi, posebni številki Slavistične revije z naslovom Slovenska literarna veda danes moja mentorica in od nedavnega tudi "čisto zares" redna profesorica Oddelka za slovenski jezik in književnost FF Univerze v Ljubljani dr. Alojzija Zupan Sosič v svojem pregledu Slovenski roman v literarni vedi po letu 2000 piše tudi o mojem članku Nezanesljivi pripovedovalec v sodobnem slovenskem romanu, ki ga lahko v dveh delih preberete tudi nekaj objav nazaj (za lene: prvi del in drugi del), v originalu pa še v arhivu revije Jezik in slovstvo, kjer je tudi izšel, na Scribd in Academiji, pa še kje.

Citiram:

Raziskave pripovednih prvin so tisto področje, ki je v Sloveniji najmanj projicirano na romaneskne analize. To vrzel je uspešno zapolnil Aljoša Harlamov s študijo Nezanesljivi pripovedovalec v sodobnem slovenskem romanu (2010). Nezanesljivi pripovedovalec je pripovedna prvina, ki je zelo uporabna za analizo sodobnih romanov, a je v slovenski literarni vedi še neizkoriščena.* Harlamov jo opredeli z združitvijo dveh tipologij nezanesljivega pripovedovalca, ki ju je mogoče medsebojno povezati. Prva ima za podlago psihološke izvore pripovedovalčeve nezanesljivosti (omejeno znanje, osebna vpletenost oz. prizadetost, vprašljiva vrednostna shema), druga pa nezanesljivost deli glede na to, katero tipično izjavno dejanje prizadeva (poročanje, interpretacijo ali razlaganje in vrednotenje ali presojanje). Obstajajo torej trije tipi nezanesljivega pripovedovalca: nezanesljivi razlagalec, nezanesljivi poročevalec, nezanesljivi presojevalec in kombinacije vseh treh. Pri izdelavi tipologije se je Harlamov zgledoval po tezah Rimmon Kenanove, Hermana, Jahna, Ryana ter Nünningovi tezi o implicitnem avtorju in Zerweckovi trditvi o bralcu kot historični in kulturni determinanti - vsi omenjeni so največje avtoritete na področju teorije pripovedi. Avtorjeva izdelava tipologije ni samo inovativna, ampak je tudi uporabna, kar je potrebno posebej pohvaliti, saj literarnoteoretični diskurz lahko projiciramo** na literarno gradivo. Tako je prvi pripovedovalec projiciran na roman Zorana Hočevarja Porkasvet, drugi na Balerina, Balerina Marka Sosiča, tretji pa na Opoldne nekega dne Vinka Möderndorferja. Razprava je zapolnila primanjkljaj klasičnih raziskav pripovednih prvin, kakršna je pripovedovalec, v slovenski literarni vedi.

(Alojzija Zupan Sosič: Slovenski roman v literarni vedi po letu 2000, Slavistična revija, letnik 61, številka 1, januar-marec 2013, str. 17-18)

________________

* V izvirniku je ta kategorija poimenovana unreliable narrator, uvedel jo je Wayne Booth v šestdesetih letih 20. stoletja, v slovensko literarno vedo pa jo je vpeljala Alojzija Zupan Sosič (2003). Janko Kos (1998) je ne omenja, uvede pa nov tip - virtualni pripovedovalec -, ki za slovensko literarno vedo ni tako perspektiven, saj je povezan samo s postmodernističnimi besedili.

** Podrobni analizi vseh treh pripovedovalcev kot teoretičnemu razlagalnemu orodju lahko predlagam samo to, da bi bilo potrebno še posebej poudariti prepletenost vseh treh tipov in to tudi bolj eksplicitno nakazati v analizi romana Balerina, Balerina.

 

Slovenska proza v tranziciji: avtorji, rojeni po 1990 (seznam)

Nina Abraham, r. 199?

Druščina prepovedanega znanja (Murska Sobota: Franc-Franc, 2010)
Zgodba petih narodov, Ples plamenov: prva knjiga trilogije (Bevke: Smar-team, 2010)
Smrt zvestobe: zgodba Petih narodov: druga knjiga trilogije (Bevke: Smar-team, 2010)
Krvave prerokbe: zgodba Petih narodov: tretje knjiga trilogije (Bevke: Smar-team, 2010)

Barbara Čibej (B. Chybei), r. 1993

Bojevnikova skrivnost (Ajdovščina: Medobčinsko društvo prijateljev mladine, 2008)
Arcas (Bevke: Smart-team, 2013)

Tadej Čopar, r. 1993

Platnikov urok (Ljubljana: Karantanija, 2006)
Overmanovo maščevanje (Ljubljana: Karantanija, 2008)

Tanja Frumen, r. 1991

Napaka v sreči (Ljubljana: Katr, 2008)
Razkritje temnih senc (Ljubljana: Katr, 2010)
Skrivnostni zapleti (Grosuplje: Ekslibris, 2010)
Kdaj angeli vzkliknejo kri (Grosuplje: Ekslibris, 2010)
Beli umor (Bevke: Smar-team, 2010)
Rdeča strast (Grosuplje: Ekslibris, 2010)
Šefova ljubica (Grosuplje: Ekslibris, 2010)
Njuno sladko maščevanje (Grosuplje: Ekslibris, 2010)
Dvolični vandal* (Portorož: Murano, 2011; v soavtorstvu z Isabello M. Grey & Vanesso Pierce)
Insomnija (Portorož: Murano, 2011)
Moški, ki sovraži ženske* (Portorož: Murano, 2011)
Plava Šeherezada* (Portorož: Murano, 2011)
Popolno življenje (Portorož: Murano, 2011)
Prekletstvo ljubezni* (Portorož: Murano, 2011)
Princesa njegovega srca* (Portorož: Murano, 2011)
Strupena vrtnica (Portorož: Murano, 2011)
Škandal (Portorož: Murano, 2012; v soavtorstvu z Isabello M. Grey)
Ljubosumje navadnega moškega* (Portorož: Murano, 2012)
Njegove rjave oči* (Portorož: Murano, 2012)
Poroka z najstnico (Portorož: Murano, 2012)
Skrivnostna prostitutka (Portorož: Murano, 2012)
Spletke in skrivnosti* (Portorož: Murano, 2012)
Zmagoslavje ljubezni* (Portorož: Murano, 2012)
Popolno življenje* (Portorož: Murano, 2013)
Temni strahovi preteklosti* (Portorož: Murano, 2013)

Aneja Gros, r. 1998

Na valovih vetra (Portorož: Murano, 2013)
Rožna izbranka (Portorož: Murano, 2013)
Zamrznjena v času (Portorož: Murano, 2013)

Annalight Night, r. 1997

Uslužbenka smrti (Portorož: Murano, 2012)
Uslužbenka zmaja (Portorož: Murano, 2012)
Uslužbenka senc (Portorož: Murano, 2013)
Poljub Črnega jezera (Portorož: Murano, 2013)

Aleš Oblak, r. 1993

Hiša dobrih gospodov (Bevke: Smar-team, 2011)

Uroš Topić, r. 1996

Emma Storm: Bratovščina Culis (Ljubljana: Pasadena, 2013)





*Označeno z zvezdico je v Cobissu zabeleženo kot »še v tisku«.



___________________________________________________________________________________





Povezave vas bodo preusmerile na literarne kritike dotične knjige, objavljene v mojem spletnem arhivu, imenovanem Aljoša Harlamov, pisun.



Če ste opazili, da na seznamu kdo ali kaj manjka, mi ga prosim pomagajte dopolniti: bodisi v komentarju spodaj bodisi preko e-pošte. Naj še poudarim, da gre za seznam slovenskih avtorjev oziroma njihovih samostojnih del proze za odrasle. Revijalne objave, objave v zbornikih ali izborih ter dela za otroke in mladino torej ne pridejo v poštev. Za sodelovanje oziroma pomoč se že vnaprej zahvaljujem.

Slovenska proza v tranziciji: avtorji, rojeni po 1980 (seznam)

Tina Bilban, r. 1983

Interferenca (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010)

Cvetkovič, r. 1989

Jarilo (Ljubljana: Družba Piano, 2011)

Jasmin B. Frelih, r. 1986

Na/pol (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2013)

Nejc Gazvoda, r. 1985

Vevericam nič ne uide (Novo mesto: Goga, 2004)

Camera obscura (Novo mesto: Goga, 2006)

Sanjajo tisti, ki preveč spijo (Ljubljana: Študentska založba, 2007)

Fasunga (Novo mesto: Goga, 2007)

V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta (Ljubljana: Študentska založba, 2009)

Janez Grm, r. 1980

Sinice, sablje, sladoled (Ljubljana: JSKD – revija Mentor, 2012)

Aljoša Harlamov, r. 1983

Bildungsroman (Maribor: Litera, 2009)

Irenej Jerič, r. 1986

Dež (Velenje: Pozoj, 2001)

About Ray (Velenje: samozaložba, 2004)

Tjaša Kokalj, r. 1986

Poljubi me, miss! (Tržič: Učila International, 2009)

Nataša Kramberger, r. 1983

Nebesa v robidah: roman v zgodbah (Ljubljana: JSKD – revija Mentor, 2007)

Kaki vojaki: roman v rimah in slikah (Maribor: Litera, 2011)

Vesna Lemaić, r. 1981

Popularne zgodbe (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2008)

Odlagališče (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2010)

Gregor Lozar, r. 1980

Spačene (Maribor: Litera, 2009)

Teja Oblak, r. 1983

Kadetke, tovornjakarice in tete (Ljubljana: Škuc, 2012)

Mariša Ogris, r. 1988

Sence Niverona (Tržič: Avrora, 2009)

Samo Petančič, r. 1980

Anor Kath: Pota magov (Novo mesto: Goga, 2007)

Eva Petrič, r. 1983

Vsi so jedli suši (Radovljica: Didakta, 2009)

Škatla brez kože, lebdeča: roman (Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva, 2009)

Tomo Podstenšek, r. 1981

Dvigalo: (krajši roman) (Maribor: Litera, 2011)

Sodba v imenu ljudstva: roman (Maribor: Droplja, 2012)

Goran Vojnović, r. 1980

Čefurji raus! (Ljubljana: Študentska založba, 2008)

Jugoslavija, moja dežela (Ljubljana: Študentska založba, 2012)

Monika Vrečar, r. 1984

Kdo je najel sonce (Ljubljana: Lud Šerpa, 2012)

Tina Vrščaj, r. 1987

Zataknjena v pomladi (Ljubljana: Študentska založba, 2010)

Odradek (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2012)


___________________________________________________________________________________

Povezave vas bodo preusmerile na literarne kritike dotične knjige, objavljene v mojem spletnem arhivu, imenovanem Aljoša Harlamov, pisun.

Če ste opazili, da na seznamu kdo ali kaj manjka, mi ga prosim pomagajte dopolniti: bodisi v komentarju spodaj bodisi preko e-pošte. Naj še poudarim, da gre za seznam slovenskih avtorjev oziroma njihovih samostojnih del proze za odrasle. Revijalne objave, objave v zbornikih ali izborih ter dela za otroke in mladino torej ne pridejo v poštev. Za sodelovanje oziroma pomoč se že vnaprej zahvaljujem.

Slovenska proza v tranziciji: avtorji, rojeni po 1970 (seznam)

Gabriela Babnik, r. 1979

Koža iz bombaža (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007)

V visoki travi (Ljubljana: Študentska založba, 2009)

Sušna doba (Ljubljana: Študentska založba, 2013)

Zoran Benčič, r. 1972

Psi brezčasja (Ljubljana: Modrijan, 2011)

Matjaž Brulc, r. 1976

Diznilend (Novo mesto: Goga, 2005)

Kakor da se ne bi zgodilo nič (Novo mesto: Goga, 2009)

Aleš Čar, r. 1971

Igra angelov in netopirjev (Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, Študentska založba, 1997)

Pasji tango (Ljubljana: Študentska založba, 1999)

V okvari: kratka proza (Ljubljana: Študentska založba, 2003)

Made in Slovenia: (izbrano iz leta 2006) (Ljubljana: Študentska založba, 2007)

O znosnosti (Ljubljana: Študentska založba, 2011)

Dušan Dim, r. 1972

Rdeča mesečina (Ljubljana : Cankarjeva založba, 2008)

Oprostite, vaše življenje ne obstaja (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011)

Aleš Fidler, r. 1977

Trst: ljubezensko-politični triler (Ljubljana: Ved, 2008)

Plačanec (Ljubljana: Ekslibris, 2012)

Polona Glavan, r. 1974

Izbrani začetki (Ivančna Gorica: Srednja šola Josip Jurčič, 1993)

Noč v Evropi (Ljubljana : Študentska založba, 2001)

Gverilci (Ljubljana: Študentska založba, 2004)

Borut Golob, r. 1973

Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem (Ljubljana: Modrijan, 2009)

Raclette (Ljubljana: Modrijan, 2012)

Tina Grandošek, r. 1979

Draga Tina (Ljubljana: LUD Literatura, 2009)

Stanka Hrastelj, r. 1975

Igranje (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012)

Jurij Hudolin, r. 1973

Objestnost: kratka kronika dolgega časa (Ljubljana: Študentska založba, 2005)

Pastorek: (življenje nahudičevi zemlji 1987–1990) (Ljubljana: Študentska založba, 2008)

Vrvohodec: (o vzponih, padcih in dipsomaniji Franka Konečnika: 1930–2010) (Ljubljana: Študentska založba, 2011)

Na Kolodvorski ulici nič novega: (iz roda v rod še naprej) (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012)

Ingrid Rosenfeld (Ljubljana: Študentska založba, 2013)

Tomaž Janežič, r. 1977

Barva laži; in Novele (Ljubljana: Trubar, 2005)

Markizino maščevanje (Ljubljana: samozaložba, 2007)

Projekt Imperator (Ljubljana: samozaložba, 2007)

Neptunovo vstajenje (Ljubljana: samozaložba, 2008)

Oko oblasti (Ljubljana: samozaložba, 2009)

Smisel in revolt (Ljubljana: samozaložba, 2010)

Urban Klančnik, r. 1978

Kalius (Golnik: Turistika, 2004)

Geneza (Golnik: Turistika, 2005)

Ali mrtvi sanjajo? (Slovenj Gradec: Spirea, 2012)

Aleksandra Kocmut, r. 1976

Trije razlogi (Dob pri Domžalah: Miš, 2009)

Jedci rži (Ljubljana: Modrijan, 2012)

Nina Kokelj, r. 1972

Milovanje (Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, Študentska založba, 1998)

Sviloprejka: povest o izgubljenem svetu (Ljubljana: Študentska založba, 2002)

Poletje s klovnom: ljubezenski roman (Ljubljana: Študentska založba, 2009)

Slamnata dežela: arhetipski fragmenti enega življenja pod Edinim soncem (Novo mesto: Goga, 2010)

Sebastjan Koleša, r. 1976

100 zgodbic iz vaše soseske: zbirka erotičnih zgodb (Ljubljana: Katr, 2008)

Sedmi svet (Domžale: Aktiva Team, 2009)

Eva Kovač, r. 1977

Tri pike: (roman) (Ljubljana: JSKD – revija Mentor, 2005)

Matej Krajnc, r. 1975

Zgodbe iz prve roke (Celje: Kulturno-umetniško društvo Štempihar, 2003)

Psalmpsesti (Celje: KUD Štempihar, 2004)

Dolina tetrisa: izvirna celjska povest (Celje: KUD Štempihar, 2004)

Radoslav (Ljubljana: Ved, 2005)

Domen Fras: metapošizični roman (Celje: KUD Štempihar, 2006)

Magdalena ali Kis-dur (Ljubljana: Ved, 2006)

Kajn akviziter: roman iz sodobnega življenja (Ljubljana: Ved, 2007)

Edvard (Ljubljana: Ved, 2007)

Se pač zgodi …: roman o pohajkovanjih (Ljubljana: Ved, 2008)

Requiem za gospo Goršičevo (Maribor: Litera, 2009)

Božična zgodba: roman za vse generacije (Ljubljana: Ved, 2009)

Anthurium (Ljubljana: Ved, 2011)

Mož, ki se je pogovarjal s plišem: roman (Ljubljana: KUD Lema, 2011)

Balada za bencinsko s sirom: [roman] (Maribor: Litera, 2012)

Fant po imenu Suzi ali Drugi prihod Johnnyja Casha: [zgodba] (Ljubljana: Kulturno-umetniško društvo Lema, 2012)

Plašč: povest o oblačilu (Ljubljana: KUD Lema, 2012)

Divji zahod: vestern (Ljubljana: KUD Lema, 2013)

Gora Stipe, krimialpi(ni)stični romanesk (Ljubljana: KUD Lema, 2013)

Sonja Merljak Zdovc, r. 1972

Njeni tujci (Ljubljana: Miš, 2001)

Dekle kot Tisa (Ljubljana: Miš, 2008)

Vesna Milek, r. 1971

Kalipso (Ljubljana: Študentska založba; Društvo Apokalipsa, 2000)

Če (Ljubljana: Študentska založba, 2005)

Cavazza: biografski roman (Ljubljana: Študentska založba, 2011)

Petra Mlakar, r. 1978

Bleščice (Bevke: Smar-team, 2010)

Damjan Perme, r. 1977

Ne odhajaj stran jezna: [roman] (Vrhnika: Smar-team org., 2003)

Zadnja pesem ptic selivk (Vrhnika: Smar-team org., 2003)

Stekleni dež (Vrhnika: Smar-team, 2005)

Klemen Pisk, r. 1973

Pihalec: novele in kratke zgodbe (Ljubljana: Nova revija, 2007)

Blaž Podboj, r. 1970

V kredinem krogu (Radovljica: Mca, 2008)

Matej Pollick, r. 1979

Skesani odmev (Ljubljana: Katr, 2008)

V objemu svobode (Ljubljana: Katr, 2008)

Pisma mojim dragim (Ljubljana: Katr, 2008; v soavtorstvu s Teo Oršanič in Stanetom Randlom)

Renesančni človek: [roman] (Ljubljana: Ved, 2008)

Tempelj: zapiski novo zaposlenega za dobro jutro: roman (Ljubljana: Ved, 2009)

Origami tvojega srca: roman (Ljubljana: Ved, 2010)

Tabu: roman (Ljubljana: Ved, 2011)

Andrej Predin, r. 1976

Učiteljice (Ljubljana: Modrijan, 2010)

Sebastijan Pregelj, r. 1970

Burkači, skrunilci in krivoprisežniki: novele (Grosuplje: Mondena, 1996)

Cirilina roža: novele (Ljubljana: Kmečki glas, 1999)

Svinje brez biserov (Novo mesto: Goga, 2002)

Leta milosti (Novo mesto: Goga, 2004)

Pianino (Ljubljana: Rokus Klett, 2006)

Na terasi babilonskegastolpa (Ljubljana: Študentska založba, 2008)

Mož, ki je zajahal tigra (Ljubljana: Študentska založba, 2010)

Prebujanja (Ljubljana: Študentska založba, 2011)

Sanja Pregl, r. 1970

Vrtiljak v labirintu (Ljubljana: Edina, 1995)

Tanaja: roman (Kranj: GOZD – Gorenjska založniška družba, 1996)

Ferdinand: (roman) (Grosuplje: Mondena, 1997)

Lahko bi bili angeli, če bi angeli obstajali (Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, Študentska založba, 1998)

Angel varuh (Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, Študentska založba, 1999)

Zgodbe iz drugega nadstropja (Ljubljana: Zavod za kulturno in publicistično ustvarjalnost Vladimira Rejc, 2008)

Janja Rakuš, r. 1973

Električna zadrga: [citoplazmatični remix] (Maribor: Litera, 2004)

Amsterdam 12.75 RAM: nevrotransmitrski evangelij (Maribor: Litera, 2006)

Hotel Andro.gen: (lingvistični kabaret) (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2010)

Gregor Rozman, r. 1974

Crux.ansata (Ljubljana: JSKD – revija Mentor, 2009)

Tapkanje na mestu (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011)

Uroš Sadek, r. 1973

Vrtiljak (Krško: Neviodunum, 2005)
Druge zgodbe (Ljubljana: Lud Šerpa, 2011)

Robert Simonišek, r. 1977

Melanholična zrenja (Maribor: Litera, 2010)

Urška Sterle, r. 1979

Vrsta za kosilo: kratke zgodbe (Ljubljana: Škuc, 2006)

Večno vojno stanje (Ljubljana: Škuc, 2010)

Irena Svetek, r. 1975

Od blizu (Ljubljana: Študentska založba, 2004)

Sedmi val (Ljubljana: Študentska založba, 2008)

Robert Šabec, r. 1970

Rdeča pošast: [kratka proza] (Ljubljana: KUD Apokalipsa, 2012)

Aleš Šteger, r. 1973

Včasih je januar sredi poletja (Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, Študentska založba, 1999)

Robert Titan Felix, r. 1972

Portal: roman (Grosuplje: Mondena, 1996)

Trampolin: [roman.com: 11. januar 1999 – 29. marec 1999] (Ljubljana: ŠOU, Študentska založba, 1999) (v soavtorstvu z več avtorji)

Sekstant (Murska Sobota: Franc-Franc; Maribor: Litera, 2002) (v soavtorstvu s: Štefan Kardoš, Norma Bale)

Kri na dlaneh: [roman] (Maribor: Litera, 2004)

Sanja in samostan (Maribor: Litera, 2005)

Pontifikat: prilika o sestopu (Maribor: Litera, 2008)

Orlando Uršič, r. 1971

Gosposka, mater si ozka (Maribor: Zveza kulturnih organizacij, 1996)

Trampolin: [roman.com: 11. januar 1999 – 29. marec 1999] (Ljubljana: ŠOU, Študentska založba, 1999) (v soavtorstvu z več avtorji)

Tadejev dež (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2008)

Sadovnjak: kratka proza (Maribor: Litera, 2009)

Mea Valens [Metka Preserl], r. 1976

Milost (Maribor: Mea, 2009)

Irena Velikonja, r. 1974

Naj počiva v miru (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011)

___________________________________________________________________________________

Povezave vas bodo preusmerile na literarne kritike dotične knjige, objavljene v mojem spletnem arhivu, imenovanem Aljoša Harlamov, pisun.

Če ste opazili, da na seznamu kdo ali kaj manjka, mi ga prosim pomagajte dopolniti: bodisi v komentarju spodaj bodisi preko e-pošte. Naj še poudarim, da gre za seznam slovenskih avtorjev oziroma njihovih samostojnih del proze za odrasle. Revijalne objave, objave v zbornikih ali izborih ter dela za otroke in mladino torej ne pridejo v poštev. Za sodelovanje oziroma pomoč se že vnaprej zahvaljujem.

Sodobna slovenska proza v tranziciji II: Pregled

V nadaljevanju sem analizirano prozo razvrstil glede na to, katera žanrska struktura prevladuje oziroma katerega žanra so. Zaradi omejenega prostora izpostavljam zgolj nekatere najznačilnejše predstavnike posamezne "paradigme", vsak avtor pa je navadno uvrščen v tisto, ki je v njegovem dosedanjem opusu prevladujoča. Zunaj žanra sem upošteval tudi kriterij kvalitete – če bi to načelo upošteval tudi znotraj žanra, bi namreč ostal zgolj z naslovom ali dvema. 

KRATKA ZGODBA

 

od poetike male zgodbe do impresionizma

U. Sterle: Večno vojno stanje. Via RŠ: vir.

Osredotočenost na ljubezenski, partnerski odnos je najpogostejša poteza sodobne kratke proze najmlajših avtorjev. Sam bom tako prozo raje kot minimalizem, ki je obremenjen termin, imenoval poetika male zgodbe. Povezana je, kot je bilo že omenjeno, s tematiko slehernikov oziroma z opisovanjem nekega vsakdana, ki je vsakdan (post)moderne nenehno trajajoče eksistencialne krize ali pa kriza kot nek zunanji dogodek to rutino preseka, pri čemer navadno problematizira tudi njeno dotedanjo letargijo. Znotraj prve generacije je najznačilnejši predstavnik te poetike Aleš Čar (V okvari, 2003 in Made in Slovenia, 2007), čigar kratke zgodbe to poetiko zastopajo skoraj paradigmatično in nadaljujejo ter poglabljajo tradicijo starejših (postmodernističnih), carverjevskih avtorjev. Pri Poloni Glavan (Gverilci, 2004) so izraziteje v ospredju eksistencialna vprašanja, med starejše avtorje pa spadata še Matjaž Brulc (Diznilend, 2005 in Kakor da se ne bi zgodilo nič, 2009), ki je slovensko kratko prozo obogatil za celo paleto raznih marginalcev, in Orlando Uršič (Sadovnjak, 2009). Po drugi strani je zasnova kratkih zgodb Urške Sterle (Vrsta za kosilo, 2006 in Večno vojno stanje, 2010) in Roberta Simoniška (Melanholična zrenja, 2010) že skoraj impresionistična, za razliko od zgoraj naštetih klasično zgodbo zabrisujejo refleksija, fragmentarizacija, pri slednjem tudi poetizacija in detajlni opis in pri prvi esejizacija, ki v besedila vnaša družbeno-kritičnost, katere cilj je navadno razgraditev spolskih in drugih stereotipov. V drugi generaciji zbirki Gregorja Rozmana (Crux.ansata, 2009 in Tapkanje na mestu, 2011) prinašata izjemno kratka besedila, v ospredju katerih je svobodna, hedonistična erotika, presejana skozi humor in ironijo, tudi parodično navezavo na klasike slovenske književnosti; proza Tine Bilban (Interferenca, 2010) in Tine Grandošek (Draga Tina, 2009), pa je še najbližje "modelu" Polone Glavan – v obeh prvencih je tudi po ena zgodba s fantastičnimi elementi.

fantastika in znanstvena-fantastika, pravljica 

S. Pregelj: Svinje brez biserov. Via Goga: vir.

Posebnost prve generacije je kratka proza Sebastijana Preglja, ki v svojih prvih zbirkah (Burkači, skrunilci in krivoprisežniki, 1996; Cirilina roža, 1999 in Svinje brez biserov, 2002) tradicionalnost, konzervativnost starosvetne vaške skupnosti obnavlja in prenavlja s fantastičnimi elementi; preroškimi sanjami, skrivnostnimi ali zlosutnimi znamenji, čudeži, krščansko simboliko itd. Zanimivo, da je v svoji zadnji zbirki (Prebujanja, 2011) ta model skoraj v celoti opustil v korist poetike male zgodbe. Nekatere zbirke kratkih zgodb Sanje Pregl (Lahko bi bili angeli, če bi angeli obstajali, 1998 in Zgodbe iz drugega nadstropja, 2008) so pravzaprav zbirke pravljic, ki pa jih napaja nekakšna new-age, zen duhovnost. Med avtorji druge generacije je opazna izrazitejša naslonitev na fantastični, grozljivi in znanstveno-fantastični žanr. Po kvaliteti izstopa kratka proza Nejca Gazvode, ki bi ga lahko zaradi njegovega zgodnjega nastopa uvrstili celo v prvo generacijo – njegovo prvo zbirko (Vevericam nič ne uide, 2004) so kot Brulčevo (ki je izšla leto kasneje) zaznamovali posebneži in marginalci, toda druga (Fasunga, 2007) poglablja fantastične elemente, elemente grozljivke, pogosto sicer povezane z nadčutnimi sposobnostmi posebnežev ali z njihovo norostjo, predvsem pa vnaša v kratko prozo znanstveno-fantastične, pogosto antiutopične prvine. Nekatera besedila iz prvencev Vesne Lemaić (Popularne zgodbe, 2008) in Gregorja Lozarja (Spačene, 2009) so na meji s pravo znanstveno-fantastično in grozljivo zgodbo.

humoristična kratka zgodba, humoreska 

Kratka proza s humoristično vsebino ali prava humoreska nista pogosti. Sem bi lahko uvrstili zgolj nekatere zgodbe iz prvenca G. Lozarja, razen tega pa sta predstavnika tega modela dva; to sta Matej Krajnc (Psalmpsesti, 2004) in Klemen Pisk (Pihalec, 2007). Značilen zanju je mestoma absurden, fantastični humor, glavno gibalo njune komedije pa sta karikatura in slikovite baročne primerjave.

ROMAN 

 

ljubezenski, erotični in družinski roman 

G. Babnik: V visoki travi

V prvi generaciji (oziroma nekje na meji med obema) po kvaliteti izstopa proza Gabriele Babnik (Koža iz bombaža, 2007 in V visoki travi, 2009), ki v prvencu z Afričanom kot prvoosebnim pripovedovalcem vnaša svež pogled v slovensko oziroma zahodno družbo, v drugem romanu secira erotična hrepenenja in razočaranja ženske srednjih let; oba pa prinašata prepoznavno poetično pisavo. Vesna Milek v svojih dveh romanih (Kalipso, 2000 in Če, 2005) utrjuje postmoderni spleen, zaradi klišejizacije in drugih trivialnih elementov pa sta deli na meji s pravim ljubezenskim romanom. Za romana Sedmi val (2008) Irene Svetek in Naj počiva v miru (2011) Irene Velikonja je določujoča tematika odnosov v družini, zato bi ju lahko imenovali za družinska romana. Sanja Pregl v svojih romanih Ferdinand (1997) in Angel varuh (1999) sinkretično spaja ljubezenski roman s kriminalko; prvi je zanimiv predvsem zaradi končnega preobrata, v katerem se izkaže, da lahko morilkina roka seže tudi iz onostranstva, v drugem je zgodba razpršena na več ravni romaneskne realnosti. V drugi generaciji bi lahko izpostavili romanopisje Eve Kovač (Tri pike, 2005), ki nadgrajuje ljubezensko temo s fragmentarnostjo in poetičnostjo, in Eve Petrič (Vsi so jedli suši, Škatla brez kože, lebdeča, oba 2009), ki tematizira motnje v prehranjevanju in argentinske desaparecidos. Kar se tiče žanra ljubezenskega romana, pogosto križanega z elementi kriminalnega, Tanja Frumen, že omenjeni založniški fenomen, pač tudi zaradi svoje mladosti kaže vse značilnosti nedozorele, povsem trivialne proze – patetika, klišejskost, nehotena komičnost, nelogičnost dogajanja itd.

grozljivi, fantastični, znanstveno-fantastični in antiutopični roman ter fantazijska pustolovščina  

V. Lemaić: Odlagališče. Via Pogledi: vir.

Med starejšimi avtorji sta Sebastijan Preglej (Leta milosti, 2004; Na terasi babilonskega stolpa, 2008 in Mož, ki je jahal tigra, 2010) in Robert Titan Felix (Portal, 1996; Sanja in samostan, 2005 in Pontifikat, 2008) tista ustvarjalca, katerih dela so najbolj prežeta s fantastičnimi prvinami, ponekod povezanimi s postmodernistično estetiko. Druži ju tudi izrazito navezovanje na religiozno, predvsem krščansko simboliko, pa tudi razna poganska izročila in ljudsko vraževerje; s čimer nadaljujeta prozo t. i. pokrajinske fantastike iz 90. let. Če se Pregelj s fabulativno strukturo mestoma približuje popularnim konspiracijskim ali verskim trilerjem v stilu Dana Browna, se Titan Felix v večji meri navezuje na tradicijo gotskega romana, v svojem zadnjem delu na njeno kulturno, popularno različico, na t. i. gotsko oziroma hevimetalsko subkulturo. V drugi generaciji so fantastični elementi zaznamovali strukturo romanov Sanjajo tisti, ki preveč spijo (2007) in V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta (2009) Nejca Gazvode. Roman Odlagališče Vesne Lemaić je blizu pravemu antiutopičnemu romanu, poglabljata ga lezbična erotika in kritika falocentričnosti, ki se v matriarhalni družbi kaže skozi, tudi povsem iracionalno represijo. Po uspehih knjig in filmov fantasy žanra je tudi v slovenščini nastalo kar nekaj fantazijskih pustolovščin, vendar njihova kvaliteta, tudi zaradi mladosti avtorjev, krepko zaostaja za slavnimi vzorniki. Še največ pisateljske veščine je izkazal Urban Klančnik v Kaliusu, ki poleg pretirane osredotočenosti na akcijo in pogostih žanrskih klišejev premore vsaj nekaj suspenza in imaginacije.

pravljični, mitološki roman  

N. Kokelj: Slamnata dežela. Via Goga: vir.

Posebej izpostavljam ta podžanr fantastičnega romana, ker gre pri njem za prav posebno strukturo, ki spominja na ljudske pravljice oziroma strukturo mita. Sem je mogoče uvrstiti dve izraziti avtorski pisavi. V prvi generaciji je to romaneskni opus Nine Kokelj (Milovanje, 1998; Sviloprejka, 2002; Poletje s klovnom, 2009 in Slamnata dežela, 2010), skozi katerega lahko zasledujemo vedno večjo fragmentarizacijo in poetizacijo, do zadnjega romana, ki je že blizu sodobni poeziji. Če je namreč v Milovanju še zaslediti neko zaokroženo zgodbo, če je njegova fragmentarnost še motivirana z duševnostjo, norostjo pripovedovalke, je v naslednjih knjigah zgodba romanov raztreščena na poetične slike, polne pravljičnih likov in fantastičnega dogajanja; le središče ostaja isto – žensko ljubezensko hrepenenje. V drugi generaciji je to prvenec Nataše Kramberger Nebesa v robidah (2007), refleksivna, izredno ritmična, asociativna, poetična proza, prežeta s toplim, vitalističnim humorjem. Čeprav je v njej najti elemente družinskega romana in romana odraščanja, je za njeno fragmentarnost odločujoča navezava na mitologijo oziroma pravljične »svete ribe«. Pravljice so tudi sestavni del romana Tanaja (1996) S. Pregl.

poetika male zgodbe in tematika obrobnežev, posebnežev in slehernikov 

J. Hudolin: Objestnost. Via Mladina: vir.

Marginalci, propadleži, obtičali v osebnostni krizi, večni študentje, narkomani naseljujejo svet romana Igra angelov in netopirjev (1997) Aleša Čara, ki ga zaznamujejo močne fantastične prvine, medtem ko je osrednja literarna oseba romana Pasji tango posebnež, ki si ne zna urediti ljubezenskega življenja, zna pa komunicirati s psi. Sem lahko uvrstimo tudi roman Kri na dlaneh Titana Felixa, pripoved o murskosoboški narkomanski sceni, ki že po naslovu spominja na kriminalko, katere prvine, tako kot Pasji tango, med drugim združuje. Drugi predstavnik te proze je Jurij Hudolin s knjigama Objestnost (2005) in Vrvohodec (2011), prva je pikareskni roman s ključem, ki pripoveduje o poetu, ki svojo poezijo živi boemsko, hedonistično in predvsem alkoholizirano; zadnja nekakšna predzgodba prvega in drugega romana, o spretnem alkoholiku in brezvestnem špiclju. Izpostaviti je potrebno še roman Requiem za gospo Goršičevo Mateja Krajnca, v katerem ostareli Goršič rahlo zmedeno, s ponavljanji in zastranitvami, vendar v enem neprekinjenem celodnevnem monologu pripoveduje svojo malo nostalgično, malo hudomušno zgodbo o rajnki gospe Goršičevi, predvsem pa o njeni obsežni in večinoma prav tako rajnki žlahti; mala zgodba par excellence. V drugi generaciji je edini pravi predstavnik proze s tematiko obrobnežev najbrž Gazvoda z romanom Camera Obscura, kjer je marginalnost/posebnost literarnih oseb močno povezana s travmo iz otroštva oziroma s pop-sadomazohistično emo subkulturo.

kriminalni roman 

Z. Benčič: Psi brezčasja. Via Pogledi: vir.

Prvine kriminalnega romana sem ob posameznih delih omenjal že sproti v dosedanji analizi (predvsem posamezni romani Gazvode, Preglja, Preglove, Titana Felixa itd.). Prava kriminalka je sicer pri najmlajših avtorjih priljubljena, a je z njo podobno kot s fantazijsko pustolovščino – predvsem mladost, nezrelost avtorjev je kriva, da težko govorimo o kakšni bistveni kvaliteti; najbolj manjka suspenza, ki je za ta žanr seveda bistven. Ne le zato izstopa prvenec Zorana Benčiča: Psi brezčasja (2011), noir kriminalka v stilu Raymonda Chandlerja, ki jo odlikujejo predvsem ekspresivni, mestoma skoraj manieristični opisi dogajalnega prostora, prežeti s črnim humorjem in družbeno-kritiko. Kot pogojno zanimive bi izpostavil kvečjemu še Rdečo mesečino Dušana Dima, morda eno prvih slovenskih eko-kriminalk; Trst: ljubezensko-politični triler Aleša Fidlerja, ki nasprotno pooseblja kapitalistično ideologijo, po kateri je morala tam, kjer je denar (maščevanje, ki ga bogataš nameni povzročitelju nesreče, v kateri sta umrla njegova noseča žena in hči, je zverinsko, skoraj božansko v smislu, da je kazen bolj zločinska od samega zločina) in romana Ireneja Jeriča (Dež, 2001 in About Ray, 2004), katerega pisanje je prežeto s pubertetniškim svetoboljem in emo-pesimizmom (njegova literarna junaka umirata z olajšanim nasmehom na ustnicah).

roman odraščanja  

G. Vojnović: Čefurji raus! Via blog.siol.net: vir.

V prvi generaciji se je tej temi največ posvečal Orlando Uršič (Gosposka, mater si ozka, 1996 in Tadejev dež, 2008), v ospredju njegovih del je problematični, uporni mladostnik, ki pa je tak pravzaprav zaradi socialnega, malomestnega okolja, v katerem odrašča in ki ga omejuje ali nanj pritiska s svojimi zahtevami. Pri Pastorku Jurija Hudolina (2008) je v ospredju kritika nasilja v družini in družbi, oboje pooseblja brutalni Benjaminov očim Loris Čivitiko, veliki tranzicijski kapitalist. V drugi generaciji, ne le zaradi celotne medijske zgodbe, ampak predvsem po svoji kvaliteti izstopa prvenec Gorana Vojnovića Čefurji raus! (2008), ki z izredno prepričljivostjo pripoveduje o odraščanju v ljubljanskih Fužinah.

esejiziran roman, intelektualni, eruditski roman 

V generaciji sedemdesetih se esejizacija v manjši meri pojavlja npr. v delih A. Štegra (Včasih je januar sredi poletja, 1999), R. Titana Felixa (Pontifikat, 2008) in G. Babnik (Koža iz bombaža, 2009). V generaciji osemdesetih je izrazito prisotna v prvencu Aljoše Harlamova Bildungsroman (2009), kjer se prepletajo kritika kapitalizma, zaverovanosti v nove komunikacijske tehnologije in kritika populistične demokracije, in v delih Tomaža Janežiča (Markizino maščevanje, 2007; Projekt Imperator, 2007; Neptunovo vstajenje, 2008; Oko oblasti, 2009 in Smisel in revolt, 2010), pri katerih esejizacija blokira razvoj žanrske strukture (zgodovinskega, znanstveno-fantastičnega in ljubezenskega romana), ta pa znižuje kvaliteto esejizacije. Janežičeva erudicija se v pripovedovalskih komentarjih osredotoča predvsem na razmerja med spoloma, ki jih obravnava z vidika psihologije in psihoanalize, medtem ko sama zgodba pogosto zapade trivializaciji ljubezni, poveličevanju popolnega telesa in erotike ter stereotipnemu prikazovanju ženske, ki pogosto meji že na mizoginijo.

roman new age duhovnosti 

V new age duhovnosti se napajajo roman Mee Valens Milost in nekatera dela Mateja Pollicka (npr. Skesani odmev, 2008 in Renesančni človek, 2008). Izredno zanimiv in nekaj kvalitetnejši je opus Janje Rakuš (Električna zadrga:[citoplazmatični remix], 2004; Amsterdam12.75 RAM: nevrotransmitrski evangelij, 2006; Hotel Andro.gen: (lingvistični kabaret), 2010), ki že s podnaslovi svojih del opozarja na navezave na sodobno znanost, predvsem biologijo in nevrologijo, s katero literarne osebe podpirajo svoja prepričanja o »matrici višjega sebstva«. Njeni romani so pogojno rečeni eksperimentalni; fragmentarni, asociacijski, s svojo multimedialnostjo pa spominjajo na hipertekst – v besedilo so vključene povezave na internetne strani, na katerih se nahajajo glasbene in video vsebine.

humoristični, satirični roman  

M. Krajnc: Magdalena. Via emka.si: vir.

Daleč najbolj plodovit pisec humorističnega romana je M. Krajnc (npr. trilogija Radoslav, 2005; Magdalena ali Kis-dur, 2006 in Edvard, 2007; Domen Fras: metapošizični roman, 2006), zanj je značilna satira na vsakdanjo družbeno resničnost, predvsem na svet estrade, o katerem pripoveduje njegova na avtobiografski snovi utemeljena trilogija o glasbeniku; svojim knjigam neredko dodaja tudi zgoščenke (ob trilogiji lahko poslušamo glasbo, ki naj bi bila delo osrednjega protagonista); mestoma pa njegov absurdni humor meji že na nonsens. V prvi generaciji lahko sem uvrstimo še dva slogovno zelo posebna romana, in sicer Učiteljice (2010) Andreja Predina, ki ima večpramensko strukturo, pri čemer posamezne niti zgodbe na videz naključno prekinja in se k njim poljubno vrača, kar ustvarja poseben suspenz in krepi komiko; ter Smreko bukev lipo križ (2009) Boruta Goloba, ki je spisana v ritmičnem slogu, da skoraj spominja na niz sentenc ali na logično dokazovanje, v slovensko literaturo pa prinaša osvežujočo satiro podeželskega, vaškega in na drugi strani malomeščanskega okolja.

potopisni roman 

A. Šteger: Včasih je januar sredi poletja. Via MMC: vir.

Edina predstavnika sta Polona Glavan z romanom Noč v Evropi (2001) in Aleš Šteger z romanom Včasih je januar sredi poletja (1999). V prvem nočno vožnjo z vlakom v Amsterdam doživimo s perspektive več literarnih oseb različne narodnosti; v ospredju so eksistencialna problematika in tematika ljubezenskih odnosov ter razgrajevanje nacionalnih stereotipov; v drugem pa z Alešem in Majo potujemo v Peru; Štegrova deloma avtobiografska pripoved je izjemno poetična, sugestivna proza (v roman so vstavljeni tudi avtorjevi pesniški teksti), ki se osredotoča na bivanjska vprašanja zahodnega popotnika, njegovo občutljivost na drugo in drugačnost. Gre tudi za enega redkih sodobnih slovenskih romanov, ki dopušča širše opisne odlomke.

___________________________________________________________________________________

Članek je izšel v zborniku ob desetletnici Festivala mlade literature Urška z naslovom Urškinih deset (Ljubljana: JSKD, revija Mentor, 2012). V celoti je dosegljiv tukaj.