Moderni subjekt kot stroj za vpoglede

Po tem prepričanju razumskost in zaznava nista več temelj subjektivnosti in čuti niso več orodje, s katerim bi racionalni subjekt lahko gospodoval nad svojim okoljem; ravno nasprotno, subjektnost se formira v reakciji na dražljaje, ki v telo vstopajo skozi čutila. »Bitka«, ki se bije znotraj čutil, je zdaj bistveno drugačne narave kot pred tem. Čeprav ostajajo točka stika med subjektom in njegovim okoljem, čutila nimajo več funkcije vmesnika, ki ločuje subjekt od zunanjega sveta, s čimer bi premerjal in nadzoroval realnost. Namesto tega so zdaj razumljena kot »kanal« oziroma vrata, ki so neprestano na stežaj odprta, skozi katera zunanji svet vstopa v telo v obliki dražljaja. Zdi se, da se ravnotežje v borbi za prevlado med subjektom in zunanjim svetom dokončno preveša v korist zadnjega. […] Ker subjekti niso več zmožni organizacije in predvidevanja lastnih zaznav in ker jim pozornost vedno znova odvračajo čutni vtisi, zmorejo doseči nove ali višje vpoglede. Glede na ta pogled na stvar je raztresenost sestavni del pozornosti, ki je razumljena kot dialektični proces. Kakorkoli, subjekt, ki doseže te nove vpoglede, ni isti subjekt, ki ga je predpostavilo razsvetljenstvo in ki si je pridobil vpogled s pomočjo nadzorovanega motrenja in racionalnostjo. Moderni subjekt si pridobi vpogled, medtem ko je podložen mehanskemu procesu, nehote in po naključju. 

Ernst van Alphen: Configurations of Self: Modernism and Distraction. V: Astradur Eysteinsson & Vivian Liska (eds.): Modernism. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company 2007; str. 342–344

______________________________________________________________________________
 

According to this view, rationalism and cognition are no longer the foundation of subjectivity and the senses are no longer the instruments by which the rational subject can dominate its environment; on the contrary, subjecthood is formed in reaction to stimuli that penetrate the body by way of the senses. The “battle” that is thus waged through the senses is of a fundamentally different nature than it was before. While remaining the point of contact between the subject and its surroundings, the senses no longer function as an interface separating the subject from the outside world, thus enabling it to survey and control reality. Instead, the senses are now conceived of as a “channel,” or door that is continually ajar, through which the outside world penetrates the body in the form of stimuli. The balance in the power struggle between the subject and the outside world would now seem to tip decisively towards the latter. […] Because subjects are no longer capable of organizing and anticipating their own perceptions, and because they are distracted by discontinuous sensory impressions, they become capable of attaining new or higher insights. According to this notion of things, distraction is an element of attention, seen as dialectic process. The subject who gets these new insights is, however, not the same subject as the one proposed by the Enlightenment who acquired insight by means of controlled observation and rationality. The subject of modernity acquires insight while being subjected to a mechanical process, unintendedly and accidentally.

* V priloženem videoposnetku uporabnika rcvsilva1 kultna skupina Kraftwerk v živo izvaja komad The Man Machine (v Wolfsburgu aprila 2009).

Moderni subjekt in mesto

Kader iz Langovega Metropolisa. Vir: klik.

Ker je imela moč monetarne ekonomije prosto pot v metropoli in so bile njene posledice tam najbolj očitne, si je urbana moderna v drugi polovici devetnajstega stoletja hitro pridobila sloves objektiviziranega okolja, brezbrižnega do vrednosti [vrednot]. Bila je živa reklama za kulturo, ki poganja onstran vsega osebnega. Tu, v stavbah in izobraževalnih ustanovah, v čudežu in udobju tehnologije, ki si je podjarmila prostor, v ureditvah skupnega življenja in v vidnih državnih institucijah, tu se je ponujalo takšno nepremagljivo bogastvo kristaliziranega, neosebnega razuma, da osebnost, kakršna je bila, soočena z njim ni mogla vzdržati. (Georg Simmel: The Metropolis and Mental Life, 410)

Bart Keunen: Living with Fragments: World Making in Modernist City Literature. V: Astradur Eysteinsson & Vivian Liska (eds.): Modernism. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company 2007; str. 273

____________________________________________________________________________

Because the power of the money economy had a free reign in the metropolis and its implications were most clearly visible there, urban modernity during the second half of the nineteenth century quickly gained the reputation of being an objectified environment, indifferent to values. It was the genuine showplace of this culture which grows beyond all that is personal. Here, in buildings and educational institutions, in the wonders and comforts of space-conquering technology, in the formations of communal life and in the visible state institutions, there is offered such an overpowering wealth of crystallised, impersonalised mind that the personality, as it were, cannot maintain itself when confronted with it. (Simmel [1950], 410)

(Samo)hvala

V novi, posebni številki Slavistične revije z naslovom Slovenska literarna veda danes moja mentorica in od nedavnega tudi "čisto zares" redna profesorica Oddelka za slovenski jezik in književnost FF Univerze v Ljubljani dr. Alojzija Zupan Sosič v svojem pregledu Slovenski roman v literarni vedi po letu 2000 piše tudi o mojem članku Nezanesljivi pripovedovalec v sodobnem slovenskem romanu, ki ga lahko v dveh delih preberete tudi nekaj objav nazaj (za lene: prvi del in drugi del), v originalu pa še v arhivu revije Jezik in slovstvo, kjer je tudi izšel, na Scribd in Academiji, pa še kje.

Citiram:

Raziskave pripovednih prvin so tisto področje, ki je v Sloveniji najmanj projicirano na romaneskne analize. To vrzel je uspešno zapolnil Aljoša Harlamov s študijo Nezanesljivi pripovedovalec v sodobnem slovenskem romanu (2010). Nezanesljivi pripovedovalec je pripovedna prvina, ki je zelo uporabna za analizo sodobnih romanov, a je v slovenski literarni vedi še neizkoriščena.* Harlamov jo opredeli z združitvijo dveh tipologij nezanesljivega pripovedovalca, ki ju je mogoče medsebojno povezati. Prva ima za podlago psihološke izvore pripovedovalčeve nezanesljivosti (omejeno znanje, osebna vpletenost oz. prizadetost, vprašljiva vrednostna shema), druga pa nezanesljivost deli glede na to, katero tipično izjavno dejanje prizadeva (poročanje, interpretacijo ali razlaganje in vrednotenje ali presojanje). Obstajajo torej trije tipi nezanesljivega pripovedovalca: nezanesljivi razlagalec, nezanesljivi poročevalec, nezanesljivi presojevalec in kombinacije vseh treh. Pri izdelavi tipologije se je Harlamov zgledoval po tezah Rimmon Kenanove, Hermana, Jahna, Ryana ter Nünningovi tezi o implicitnem avtorju in Zerweckovi trditvi o bralcu kot historični in kulturni determinanti - vsi omenjeni so največje avtoritete na področju teorije pripovedi. Avtorjeva izdelava tipologije ni samo inovativna, ampak je tudi uporabna, kar je potrebno posebej pohvaliti, saj literarnoteoretični diskurz lahko projiciramo** na literarno gradivo. Tako je prvi pripovedovalec projiciran na roman Zorana Hočevarja Porkasvet, drugi na Balerina, Balerina Marka Sosiča, tretji pa na Opoldne nekega dne Vinka Möderndorferja. Razprava je zapolnila primanjkljaj klasičnih raziskav pripovednih prvin, kakršna je pripovedovalec, v slovenski literarni vedi.

(Alojzija Zupan Sosič: Slovenski roman v literarni vedi po letu 2000, Slavistična revija, letnik 61, številka 1, januar-marec 2013, str. 17-18)

________________

* V izvirniku je ta kategorija poimenovana unreliable narrator, uvedel jo je Wayne Booth v šestdesetih letih 20. stoletja, v slovensko literarno vedo pa jo je vpeljala Alojzija Zupan Sosič (2003). Janko Kos (1998) je ne omenja, uvede pa nov tip - virtualni pripovedovalec -, ki za slovensko literarno vedo ni tako perspektiven, saj je povezan samo s postmodernističnimi besedili.

** Podrobni analizi vseh treh pripovedovalcev kot teoretičnemu razlagalnemu orodju lahko predlagam samo to, da bi bilo potrebno še posebej poudariti prepletenost vseh treh tipov in to tudi bolj eksplicitno nakazati v analizi romana Balerina, Balerina.

 

Slovenska proza v tranziciji: avtorji, rojeni po 1990 (seznam)

Nina Abraham, r. 199?

Druščina prepovedanega znanja (Murska Sobota: Franc-Franc, 2010)
Zgodba petih narodov, Ples plamenov: prva knjiga trilogije (Bevke: Smar-team, 2010)
Smrt zvestobe: zgodba Petih narodov: druga knjiga trilogije (Bevke: Smar-team, 2010)
Krvave prerokbe: zgodba Petih narodov: tretje knjiga trilogije (Bevke: Smar-team, 2010)

Barbara Čibej (B. Chybei), r. 1993

Bojevnikova skrivnost (Ajdovščina: Medobčinsko društvo prijateljev mladine, 2008)
Arcas (Bevke: Smart-team, 2013)

Tadej Čopar, r. 1993

Platnikov urok (Ljubljana: Karantanija, 2006)
Overmanovo maščevanje (Ljubljana: Karantanija, 2008)

Tanja Frumen, r. 1991

Napaka v sreči (Ljubljana: Katr, 2008)
Razkritje temnih senc (Ljubljana: Katr, 2010)
Skrivnostni zapleti (Grosuplje: Ekslibris, 2010)
Kdaj angeli vzkliknejo kri (Grosuplje: Ekslibris, 2010)
Beli umor (Bevke: Smar-team, 2010)
Rdeča strast (Grosuplje: Ekslibris, 2010)
Šefova ljubica (Grosuplje: Ekslibris, 2010)
Njuno sladko maščevanje (Grosuplje: Ekslibris, 2010)
Dvolični vandal* (Portorož: Murano, 2011; v soavtorstvu z Isabello M. Grey & Vanesso Pierce)
Insomnija (Portorož: Murano, 2011)
Moški, ki sovraži ženske* (Portorož: Murano, 2011)
Plava Šeherezada* (Portorož: Murano, 2011)
Popolno življenje (Portorož: Murano, 2011)
Prekletstvo ljubezni* (Portorož: Murano, 2011)
Princesa njegovega srca* (Portorož: Murano, 2011)
Strupena vrtnica (Portorož: Murano, 2011)
Škandal (Portorož: Murano, 2012; v soavtorstvu z Isabello M. Grey)
Ljubosumje navadnega moškega* (Portorož: Murano, 2012)
Njegove rjave oči* (Portorož: Murano, 2012)
Poroka z najstnico (Portorož: Murano, 2012)
Skrivnostna prostitutka (Portorož: Murano, 2012)
Spletke in skrivnosti* (Portorož: Murano, 2012)
Zmagoslavje ljubezni* (Portorož: Murano, 2012)
Popolno življenje* (Portorož: Murano, 2013)
Temni strahovi preteklosti* (Portorož: Murano, 2013)

Aneja Gros, r. 1998

Na valovih vetra (Portorož: Murano, 2013)
Rožna izbranka (Portorož: Murano, 2013)
Zamrznjena v času (Portorož: Murano, 2013)

Annalight Night, r. 1997

Uslužbenka smrti (Portorož: Murano, 2012)
Uslužbenka zmaja (Portorož: Murano, 2012)
Uslužbenka senc (Portorož: Murano, 2013)
Poljub Črnega jezera (Portorož: Murano, 2013)

Aleš Oblak, r. 1993

Hiša dobrih gospodov (Bevke: Smar-team, 2011)

Uroš Topić, r. 1996

Emma Storm: Bratovščina Culis (Ljubljana: Pasadena, 2013)





*Označeno z zvezdico je v Cobissu zabeleženo kot »še v tisku«.



___________________________________________________________________________________





Povezave vas bodo preusmerile na literarne kritike dotične knjige, objavljene v mojem spletnem arhivu, imenovanem Aljoša Harlamov, pisun.



Če ste opazili, da na seznamu kdo ali kaj manjka, mi ga prosim pomagajte dopolniti: bodisi v komentarju spodaj bodisi preko e-pošte. Naj še poudarim, da gre za seznam slovenskih avtorjev oziroma njihovih samostojnih del proze za odrasle. Revijalne objave, objave v zbornikih ali izborih ter dela za otroke in mladino torej ne pridejo v poštev. Za sodelovanje oziroma pomoč se že vnaprej zahvaljujem.

Slovenska proza v tranziciji: avtorji, rojeni po 1980 (seznam)

Tina Bilban, r. 1983

Interferenca (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010)

Cvetkovič, r. 1989

Jarilo (Ljubljana: Družba Piano, 2011)

Jasmin B. Frelih, r. 1986

Na/pol (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2013)

Nejc Gazvoda, r. 1985

Vevericam nič ne uide (Novo mesto: Goga, 2004)

Camera obscura (Novo mesto: Goga, 2006)

Sanjajo tisti, ki preveč spijo (Ljubljana: Študentska založba, 2007)

Fasunga (Novo mesto: Goga, 2007)

V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta (Ljubljana: Študentska založba, 2009)

Janez Grm, r. 1980

Sinice, sablje, sladoled (Ljubljana: JSKD – revija Mentor, 2012)

Aljoša Harlamov, r. 1983

Bildungsroman (Maribor: Litera, 2009)

Irenej Jerič, r. 1986

Dež (Velenje: Pozoj, 2001)

About Ray (Velenje: samozaložba, 2004)

Tjaša Kokalj, r. 1986

Poljubi me, miss! (Tržič: Učila International, 2009)

Nataša Kramberger, r. 1983

Nebesa v robidah: roman v zgodbah (Ljubljana: JSKD – revija Mentor, 2007)

Kaki vojaki: roman v rimah in slikah (Maribor: Litera, 2011)

Vesna Lemaić, r. 1981

Popularne zgodbe (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2008)

Odlagališče (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2010)

Gregor Lozar, r. 1980

Spačene (Maribor: Litera, 2009)

Teja Oblak, r. 1983

Kadetke, tovornjakarice in tete (Ljubljana: Škuc, 2012)

Mariša Ogris, r. 1988

Sence Niverona (Tržič: Avrora, 2009)

Samo Petančič, r. 1980

Anor Kath: Pota magov (Novo mesto: Goga, 2007)

Eva Petrič, r. 1983

Vsi so jedli suši (Radovljica: Didakta, 2009)

Škatla brez kože, lebdeča: roman (Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva, 2009)

Tomo Podstenšek, r. 1981

Dvigalo: (krajši roman) (Maribor: Litera, 2011)

Sodba v imenu ljudstva: roman (Maribor: Droplja, 2012)

Goran Vojnović, r. 1980

Čefurji raus! (Ljubljana: Študentska založba, 2008)

Jugoslavija, moja dežela (Ljubljana: Študentska založba, 2012)

Monika Vrečar, r. 1984

Kdo je najel sonce (Ljubljana: Lud Šerpa, 2012)

Tina Vrščaj, r. 1987

Zataknjena v pomladi (Ljubljana: Študentska založba, 2010)

Odradek (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2012)


___________________________________________________________________________________

Povezave vas bodo preusmerile na literarne kritike dotične knjige, objavljene v mojem spletnem arhivu, imenovanem Aljoša Harlamov, pisun.

Če ste opazili, da na seznamu kdo ali kaj manjka, mi ga prosim pomagajte dopolniti: bodisi v komentarju spodaj bodisi preko e-pošte. Naj še poudarim, da gre za seznam slovenskih avtorjev oziroma njihovih samostojnih del proze za odrasle. Revijalne objave, objave v zbornikih ali izborih ter dela za otroke in mladino torej ne pridejo v poštev. Za sodelovanje oziroma pomoč se že vnaprej zahvaljujem.

Slovenska proza v tranziciji: avtorji, rojeni po 1970 (seznam)

Gabriela Babnik, r. 1979

Koža iz bombaža (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007)

V visoki travi (Ljubljana: Študentska založba, 2009)

Sušna doba (Ljubljana: Študentska založba, 2013)

Zoran Benčič, r. 1972

Psi brezčasja (Ljubljana: Modrijan, 2011)

Matjaž Brulc, r. 1976

Diznilend (Novo mesto: Goga, 2005)

Kakor da se ne bi zgodilo nič (Novo mesto: Goga, 2009)

Aleš Čar, r. 1971

Igra angelov in netopirjev (Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, Študentska založba, 1997)

Pasji tango (Ljubljana: Študentska založba, 1999)

V okvari: kratka proza (Ljubljana: Študentska založba, 2003)

Made in Slovenia: (izbrano iz leta 2006) (Ljubljana: Študentska založba, 2007)

O znosnosti (Ljubljana: Študentska založba, 2011)

Dušan Dim, r. 1972

Rdeča mesečina (Ljubljana : Cankarjeva založba, 2008)

Oprostite, vaše življenje ne obstaja (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011)

Aleš Fidler, r. 1977

Trst: ljubezensko-politični triler (Ljubljana: Ved, 2008)

Plačanec (Ljubljana: Ekslibris, 2012)

Polona Glavan, r. 1974

Izbrani začetki (Ivančna Gorica: Srednja šola Josip Jurčič, 1993)

Noč v Evropi (Ljubljana : Študentska založba, 2001)

Gverilci (Ljubljana: Študentska založba, 2004)

Borut Golob, r. 1973

Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem (Ljubljana: Modrijan, 2009)

Raclette (Ljubljana: Modrijan, 2012)

Tina Grandošek, r. 1979

Draga Tina (Ljubljana: LUD Literatura, 2009)

Stanka Hrastelj, r. 1975

Igranje (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012)

Jurij Hudolin, r. 1973

Objestnost: kratka kronika dolgega časa (Ljubljana: Študentska založba, 2005)

Pastorek: (življenje nahudičevi zemlji 1987–1990) (Ljubljana: Študentska založba, 2008)

Vrvohodec: (o vzponih, padcih in dipsomaniji Franka Konečnika: 1930–2010) (Ljubljana: Študentska založba, 2011)

Na Kolodvorski ulici nič novega: (iz roda v rod še naprej) (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012)

Ingrid Rosenfeld (Ljubljana: Študentska založba, 2013)

Tomaž Janežič, r. 1977

Barva laži; in Novele (Ljubljana: Trubar, 2005)

Markizino maščevanje (Ljubljana: samozaložba, 2007)

Projekt Imperator (Ljubljana: samozaložba, 2007)

Neptunovo vstajenje (Ljubljana: samozaložba, 2008)

Oko oblasti (Ljubljana: samozaložba, 2009)

Smisel in revolt (Ljubljana: samozaložba, 2010)

Urban Klančnik, r. 1978

Kalius (Golnik: Turistika, 2004)

Geneza (Golnik: Turistika, 2005)

Ali mrtvi sanjajo? (Slovenj Gradec: Spirea, 2012)

Aleksandra Kocmut, r. 1976

Trije razlogi (Dob pri Domžalah: Miš, 2009)

Jedci rži (Ljubljana: Modrijan, 2012)

Nina Kokelj, r. 1972

Milovanje (Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, Študentska založba, 1998)

Sviloprejka: povest o izgubljenem svetu (Ljubljana: Študentska založba, 2002)

Poletje s klovnom: ljubezenski roman (Ljubljana: Študentska založba, 2009)

Slamnata dežela: arhetipski fragmenti enega življenja pod Edinim soncem (Novo mesto: Goga, 2010)

Sebastjan Koleša, r. 1976

100 zgodbic iz vaše soseske: zbirka erotičnih zgodb (Ljubljana: Katr, 2008)

Sedmi svet (Domžale: Aktiva Team, 2009)

Eva Kovač, r. 1977

Tri pike: (roman) (Ljubljana: JSKD – revija Mentor, 2005)

Matej Krajnc, r. 1975

Zgodbe iz prve roke (Celje: Kulturno-umetniško društvo Štempihar, 2003)

Psalmpsesti (Celje: KUD Štempihar, 2004)

Dolina tetrisa: izvirna celjska povest (Celje: KUD Štempihar, 2004)

Radoslav (Ljubljana: Ved, 2005)

Domen Fras: metapošizični roman (Celje: KUD Štempihar, 2006)

Magdalena ali Kis-dur (Ljubljana: Ved, 2006)

Kajn akviziter: roman iz sodobnega življenja (Ljubljana: Ved, 2007)

Edvard (Ljubljana: Ved, 2007)

Se pač zgodi …: roman o pohajkovanjih (Ljubljana: Ved, 2008)

Requiem za gospo Goršičevo (Maribor: Litera, 2009)

Božična zgodba: roman za vse generacije (Ljubljana: Ved, 2009)

Anthurium (Ljubljana: Ved, 2011)

Mož, ki se je pogovarjal s plišem: roman (Ljubljana: KUD Lema, 2011)

Balada za bencinsko s sirom: [roman] (Maribor: Litera, 2012)

Fant po imenu Suzi ali Drugi prihod Johnnyja Casha: [zgodba] (Ljubljana: Kulturno-umetniško društvo Lema, 2012)

Plašč: povest o oblačilu (Ljubljana: KUD Lema, 2012)

Divji zahod: vestern (Ljubljana: KUD Lema, 2013)

Gora Stipe, krimialpi(ni)stični romanesk (Ljubljana: KUD Lema, 2013)

Sonja Merljak Zdovc, r. 1972

Njeni tujci (Ljubljana: Miš, 2001)

Dekle kot Tisa (Ljubljana: Miš, 2008)

Vesna Milek, r. 1971

Kalipso (Ljubljana: Študentska založba; Društvo Apokalipsa, 2000)

Če (Ljubljana: Študentska založba, 2005)

Cavazza: biografski roman (Ljubljana: Študentska založba, 2011)

Petra Mlakar, r. 1978

Bleščice (Bevke: Smar-team, 2010)

Damjan Perme, r. 1977

Ne odhajaj stran jezna: [roman] (Vrhnika: Smar-team org., 2003)

Zadnja pesem ptic selivk (Vrhnika: Smar-team org., 2003)

Stekleni dež (Vrhnika: Smar-team, 2005)

Klemen Pisk, r. 1973

Pihalec: novele in kratke zgodbe (Ljubljana: Nova revija, 2007)

Blaž Podboj, r. 1970

V kredinem krogu (Radovljica: Mca, 2008)

Matej Pollick, r. 1979

Skesani odmev (Ljubljana: Katr, 2008)

V objemu svobode (Ljubljana: Katr, 2008)

Pisma mojim dragim (Ljubljana: Katr, 2008; v soavtorstvu s Teo Oršanič in Stanetom Randlom)

Renesančni človek: [roman] (Ljubljana: Ved, 2008)

Tempelj: zapiski novo zaposlenega za dobro jutro: roman (Ljubljana: Ved, 2009)

Origami tvojega srca: roman (Ljubljana: Ved, 2010)

Tabu: roman (Ljubljana: Ved, 2011)

Andrej Predin, r. 1976

Učiteljice (Ljubljana: Modrijan, 2010)

Sebastijan Pregelj, r. 1970

Burkači, skrunilci in krivoprisežniki: novele (Grosuplje: Mondena, 1996)

Cirilina roža: novele (Ljubljana: Kmečki glas, 1999)

Svinje brez biserov (Novo mesto: Goga, 2002)

Leta milosti (Novo mesto: Goga, 2004)

Pianino (Ljubljana: Rokus Klett, 2006)

Na terasi babilonskegastolpa (Ljubljana: Študentska založba, 2008)

Mož, ki je zajahal tigra (Ljubljana: Študentska založba, 2010)

Prebujanja (Ljubljana: Študentska založba, 2011)

Sanja Pregl, r. 1970

Vrtiljak v labirintu (Ljubljana: Edina, 1995)

Tanaja: roman (Kranj: GOZD – Gorenjska založniška družba, 1996)

Ferdinand: (roman) (Grosuplje: Mondena, 1997)

Lahko bi bili angeli, če bi angeli obstajali (Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, Študentska založba, 1998)

Angel varuh (Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, Študentska založba, 1999)

Zgodbe iz drugega nadstropja (Ljubljana: Zavod za kulturno in publicistično ustvarjalnost Vladimira Rejc, 2008)

Janja Rakuš, r. 1973

Električna zadrga: [citoplazmatični remix] (Maribor: Litera, 2004)

Amsterdam 12.75 RAM: nevrotransmitrski evangelij (Maribor: Litera, 2006)

Hotel Andro.gen: (lingvistični kabaret) (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2010)

Gregor Rozman, r. 1974

Crux.ansata (Ljubljana: JSKD – revija Mentor, 2009)

Tapkanje na mestu (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011)

Uroš Sadek, r. 1973

Vrtiljak (Krško: Neviodunum, 2005)
Druge zgodbe (Ljubljana: Lud Šerpa, 2011)

Robert Simonišek, r. 1977

Melanholična zrenja (Maribor: Litera, 2010)

Urška Sterle, r. 1979

Vrsta za kosilo: kratke zgodbe (Ljubljana: Škuc, 2006)

Večno vojno stanje (Ljubljana: Škuc, 2010)

Irena Svetek, r. 1975

Od blizu (Ljubljana: Študentska založba, 2004)

Sedmi val (Ljubljana: Študentska založba, 2008)

Robert Šabec, r. 1970

Rdeča pošast: [kratka proza] (Ljubljana: KUD Apokalipsa, 2012)

Aleš Šteger, r. 1973

Včasih je januar sredi poletja (Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, Študentska založba, 1999)

Robert Titan Felix, r. 1972

Portal: roman (Grosuplje: Mondena, 1996)

Trampolin: [roman.com: 11. januar 1999 – 29. marec 1999] (Ljubljana: ŠOU, Študentska založba, 1999) (v soavtorstvu z več avtorji)

Sekstant (Murska Sobota: Franc-Franc; Maribor: Litera, 2002) (v soavtorstvu s: Štefan Kardoš, Norma Bale)

Kri na dlaneh: [roman] (Maribor: Litera, 2004)

Sanja in samostan (Maribor: Litera, 2005)

Pontifikat: prilika o sestopu (Maribor: Litera, 2008)

Orlando Uršič, r. 1971

Gosposka, mater si ozka (Maribor: Zveza kulturnih organizacij, 1996)

Trampolin: [roman.com: 11. januar 1999 – 29. marec 1999] (Ljubljana: ŠOU, Študentska založba, 1999) (v soavtorstvu z več avtorji)

Tadejev dež (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2008)

Sadovnjak: kratka proza (Maribor: Litera, 2009)

Mea Valens [Metka Preserl], r. 1976

Milost (Maribor: Mea, 2009)

Irena Velikonja, r. 1974

Naj počiva v miru (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011)

___________________________________________________________________________________

Povezave vas bodo preusmerile na literarne kritike dotične knjige, objavljene v mojem spletnem arhivu, imenovanem Aljoša Harlamov, pisun.

Če ste opazili, da na seznamu kdo ali kaj manjka, mi ga prosim pomagajte dopolniti: bodisi v komentarju spodaj bodisi preko e-pošte. Naj še poudarim, da gre za seznam slovenskih avtorjev oziroma njihovih samostojnih del proze za odrasle. Revijalne objave, objave v zbornikih ali izborih ter dela za otroke in mladino torej ne pridejo v poštev. Za sodelovanje oziroma pomoč se že vnaprej zahvaljujem.