Madež se giblje v območju brezobličnosti, saj oblika, ki jo zavzame, nastane nenamensko ali celo naključno, zato ni zavestno artikuliran, temveč je zanj značilna nepredvidljivost in kaotičnost elementa, ki je gibljiv in spremenljiv. Na tem mestu pa nastane paradoks: madež sicer zavzame obliko, četudi ta ni reprezentativna, in ga brez nje niti ni mogoče misliti, zato je brezobličnost vedno v odnosu do oblike in je pojmovana kot njena obratna, notranja stran. Bližina madeža s konceptom brezobličnega je izjemno pomembna za model, saj madež utelesi brezoblično. Prav zaradi te nedeterminiranosti oblike in njene izrecne neposnemovalne narave pa je madež skrajno odprta forma pomena.
Spletni dnevnik literarnega znanstvenika; o sodobnem slovenskem romanu in prozi, modernizmu, modernističnem romanu in modernistični umetnosti.
četrtek, 16. februar 2012
Madež
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar