Pismo Jamesu ali Kako mi je modernizem stopil v glavo

Tole sodi bolj med (pol-)literarne kuriozitete, pa vseeno.

Moj prispevek za AirBeletrino, ki oznanja (slavi) izid knjige izbranih Joyceovih pisem Nori Barnacle (Študentska založba, 2012): klik.

Moja draga Nora

Pravkar sem pojedel svojo polnočno večerjo, ki mi ni niti malo teknila. Ko sem bil skoraj že na polovici, sem ugotovil, da jem s prsti. Slabo mi je postalo, tako kot mi je sinoči. Izredno sem nesrečen. Oprosti mi zaradi tega groznega peresa in tega strašnega papirja.

Morda sem ti nocoj zadal bol s tistim, kar sem rekel, toda gotovo je bolje, da veš, kako mislim o večini stvari. Moj razum zavrača celotni sedanji družbeni red in krščanstvo - dom, splošno priznane vrline, življenjske razrede in religiozne doktrine.

(Pismo z dne 29. avgusta 1904. James Joyce: Pisma Nori. Študentska založba 2012, stran 17. Prevod: Tina Mahkota.)

In ja, po daljših, bloganja prostih "počitnicah" se vračam. 

Joyce has left the buidilng. Prihaja Proust.